Kompetenc prihodnosti ne bomo preprosto “našli”. Morali jih bomo načrtno razviti.
Ko se pogovarjamo o prihodnosti dela, pogosto slišimo isto vprašanje:
“Kje bomo našli prave ljudi?”
Vprašanje je razumljivo. Podjetja se že danes soočajo s pomanjkanjem kadrov, težavami pri zaposlovanju in vse večjo konkurenco za talente. Zato številne organizacije prihodnost še vedno vidijo predvsem skozi prizmo iskanja novih ljudi.
Toda morda postavljamo napačno vprašanje.
Kaj če največji izziv prihodnjih let ne bo dostop do talentov, temveč sposobnost razvijanja ljudi, ki jih že imamo?
Na enem izmed nedavnih srečanj sem z udeleženci razpravljala o kompetencah prihodnosti. Pogovor se je hitro obrnil k umetni inteligenci, avtomatizaciji in tehnološkim spremembam. To ni presenetljivo. Tehnologija spreminja način dela hitreje kot kadarkoli prej.
Toda zanimivo je nekaj drugega.
Ko pogledamo raziskave in trende prihodnosti dela, ugotovimo, da med najhitreje rastočimi kompetencami niso samo tehnološka znanja. Poleg razumevanja umetne inteligence, podatkov in digitalnih orodij postajajo vse pomembnejše tudi kompetence, ki jih pogosto označujemo kot »mehke«: pragmatično razmišljanje, kreativnost, prilagodljivost, odpornost, radovednost, sposobnost učenja ter vodenje ljudi skozi spremembe.
Prav tu se skriva paradoks sodobnih organizacij.
Bolj kot postaja svet tehnološki, pomembnejše postajajo kompetence, ki so izrazito človeške.
Tehnologija lahko obdela podatke. Ne more pa ustvariti zaupanja.
Lahko pripravi predloge rešitev. Ne more pa prevzeti odgovornosti za odločitev.
Lahko avtomatizira procese. Ne more pa voditi ljudi skozi negotovost.
Zato prihodnost ni vprašanje “človek ali tehnologija”, ampak vprašanje, kako razviti ljudi, da bodo tehnologijo uporabljali pametneje, hitreje in bolj odgovorno.
To pa zahteva pomemben premik v razmišljanju organizacij.
Dolga leta smo kompetenčne vrzeli reševali predvsem z zaposlovanjem. Ko je zmanjkalo določene kompetence, smo iskali novega sodelavca. V prihodnjih letih bo ta pristop vse težje vzdržen. Demografske spremembe, pomanjkanje kadrov in hitrost sprememb pomenijo, da številnih kompetenc preprosto ne bomo mogli kupiti na trgu.
Morali jih bomo razviti.
Zato postajajo vse pomembnejši sistematični pristopi k učenju, nadgradnji kompetenc in prekvalifikaciji zaposlenih. Organizacije, ki bodo uspešne, ne bodo nujno tiste z največjim številom talentov. Uspešnejše bodo tiste, ki bodo znale najhitreje razvijati potencial svojih ljudi.
Pri tem pa obstaja še ena pomembna lekcija.
Ko podjetja razmišljajo o kompetencah prihodnosti, pogosto začnejo pri zaposlenih. V resnici bi morala začeti pri vodjih.
Vodje namreč določajo tempo sprememb. Od njih je odvisno, ali bodo ljudje pripravljeni učiti se, preizkušati nove pristope, sprejemati tehnologijo in razvijati nove načine dela. Če vodje ne znajo voditi sprememb, komunicirati, graditi zaupanja in razvijati ljudi, bodo tudi najboljši razvojni programi ostali zgolj dobra ideja.
Kompetenčne vrzeli bodo v prihodnjih letih postale realnost skoraj vsake organizacije.
Vprašanje ni več, ali jih bomo imeli.
Vprašanje je, ali bomo nanje odgovarjali z iskanjem novih ljudi ali z načrtnim razvojem tistih, ki jih že imamo.
Morda je prav to največja konkurenčna prednost prihodnosti.
Ne sposobnost privabiti najboljše talente.
Temveč sposobnost ustvariti okolje, v katerem ljudje postanejo boljši, kot so bili včeraj.
V Profilu organizacijam pomagamo prepoznati razvojne potrebe na ravni posameznikov, vodij, timov in organizacije kot celote. S pomočjo organizacijske diagnostike, ocenjevanja kompetenc, razvojnih programov za vodje ter podpore pri upravljanju talentov pomagamo oblikovati razvojne poti, ki niso zgolj odziv na trenutne izzive, temveč priprava na prihodnost.
Če v zapisanem najdete delček svoje zgodbe, vas lepo vabimo na kratek posvet o možnostih sodelovanja: https://www.profil-group.com/brezplacni-uvodni-posvet/
