Novoletna poslanica 2025 - Bleda modra pika

Dragi Zemljani, Evropejci, Slovenci in vsi drugi pripadniki istega človeškega rodu,

v nekritičnem sledenju ameriškemu potrošništvu smo se ujeli v mrežo njegovih pravil in posledic. Sprejeli smo logiko, ki je porodila nesorazmerno razdelitev bogastva, hkrati pa v naš prostor – pogosto nezavedno – vnesla pospešeno uveljavljanje potrošniškega duha.

V naglici našega vsakdana gledamo svet skozi ozko režo lastnih izkušenj in ne zmoremo vedno zajeti celote. Sodimo na podlagi drobcev informacij, ki so nam v danem trenutku dosegljivi, zato so naši sklepi, mnenja in vizije pogosto nepopolni, včasih celo škodljivi nam in drugim. Iz teh zamegljenih pogledov vznikajo vsi “izmi”, delitve in sovraštva.

Danes smo priča pobezljanim apetitom, ki v svojem delovanju združujejo že davno prepoznane negativne vrednote. Pojem dobrega je brez boja predal mesto denarju in materialnim dobrinam; etična merila so se umaknila makiavelističnemu prepričanju, da cilj upravičuje sredstva; pojem resnice pa vse pogosteje razumemo pragmatično, v duhu Jamesove misli, da je res tisto, kar nam koristi. Ko je koncentracija kapitala dovolj močna, v praktično uporabo teh načel porine tudi politiko.

In tu smo – opazujemo, skoraj negibni, in čakamo, kaj bo iz vsega tega nastalo.

Nekje na poti smo pozabili, da smo del živalskega kraljestva, del narave, ki nas presega in z nami potrpežljivo vzdržuje ravnovesje. Pozabili smo, da smo kot njeni otroci dolžni živeti skladno z njenimi zakonitostmi. Sami sebi smo postali najhujši sovražnik. Kako biti prijazen do sebe, če nismo prijazni do sočloveka?

Razumevanje lastnine je lahko past, če jo razumemo le kot mojo, ne tudi kot našo. Kako prebuditi potrebo po krepitvi kolektivne zavesti in altruizma v družbi, kjer sta individualizem in egoizem postala skoraj samoumevna? Edina pot je skozi sposobnost, da se dvignemo nad delčke in uzremo celoto – smisel človeštva kot skupne zgodbe.

Da bi videli celoto ter razumeli pravi smisel in smotre, se moramo od dogajanja dovolj odmakniti. Šele z razdalje se nam pokaže prava slika ter razkrije bistvo in smisel. Morda bodo vaši razmisleki in sklepi ob snovanju načrtov za to leto nekoliko globlji, morda tudi bolj prijazni, če boste ob njih imeli pred očmi spodnjo fotografijo in zapis.

V svetlejšem snopu na desni strani fotografije je bleda modra pika – naša Zemlja, posneta že izven naše galaksije z razdalje več kot šest milijard kilometrov (Voyager1).

“S te velikanske razdalje se Zemlja ne zdi posebej zanimiva. A za nas je drugače. Pomislite še enkrat na to piko – to je tukaj, to je dom, to smo mi. Na tej piki so vsi, ki jih imate radi, vsi, za katere ste kadarkoli slišali, vsak človek, ki je kdajkoli obstajal, je živel tukaj. Je vir našega veselja in trpljenja.

Na tisoče religij, prepričanj in naukov, vsak lovec in nabiralec, junak in strahopetec, ustanovitelj in uničevalec civilizacij, kralj in kmet, mlad zaljubljen par, mama, oče, otrok, izumitelj in raziskovalec, zagovornik morale in etike ter podkupljeni politik, superzvezdnik, vrhovni poveljnik, svetnik in grešnik v zgodovini naše vrste so obstajali in živeli tukaj, na delčku prahu v sončnem žarku. Zemlja je zelo majhen oder v velikem vesoljskem teatru. Pomislite na reke krvi, ki so jo prelivali veliki vojskovodje, da bi začasno postali poglavarji delčka pike. Pomislite na to, koliko krutosti, nesporazumov, želja po pobijanju in sovraštva je bilo.

Ta bleda pika v perspektivo postavlja našo domišljeno pomembnost, naš domišljeni privilegirani položaj v vesolju. Neizmerna praznina, ki jo obdaja, pa ne namiguje, da bi pomoč, ki bi nas rešila pred nami samimi, našo uničevalnostjo, prišla od drugod. Za zdaj ne vemo, ali življenje obstaja drugje kot na Zemlji. Za zdaj tudi še nimamo možnosti, da bi se preselili kam drugam. Obiskali  – da. Kolonizirali – še ne.

Zemlja je kraj, kjer se mora človeštvo postaviti zase. Pravijo, da delo v astronomiji gradi človekovo osebnost in mu pomaga, da na dogajanje okrog sebe začne gledati bolj ponižno. Nič tega morda ne dokazuje bolje od te izjemno oddaljene fotografije našega majcenega sveta. Zame fotografija pomeni poziv k izboljšanju medosebnih odnosov in ohranjanju ter cenjenju blede modre pike, edinega doma, ki smo ga kdajkoli poznali.​”

Avtor sestavka je Carl Sagan. Zapis je povzet po njegovem delu Bleda modra pika (Pale Blue Dot), nastalem kot razmislek ob znameniti fotografiji Zemlje iz leta 1990, posneti z vesoljske sonde Voyager 1.