Kultura kot največja priložnost izboljšanja poslovne učinkovitosti - in grajenja konkurenčnosti Slovenije
V kontekstu razmišljanja o predanosti in zavzetosti zaposlenih ne moremo mimo elementa vodenja – tako vodenja organizacije s strani najvišjega vodstva pri sistematičnem razvoju kulture, kot tudi vodenja zaposlenih s strani ostalih vodij, ki z lastnim zgledom najbolj vplivajo na zavzetost ljudi za učinkovito doseganje zastavljenih ciljev.
V današnjem dinamičnem okolju, ki ga oblikujejo nove tehnologije, geopolitični premiki in skrb za okolje, se podjetja soočajo z dvojnim izzivom – obvladovanjem vpliva zunanjih sil ob hkratni krepitvi notranje odpornosti.
Znano je, da najmanjšo enoto kreiranja uspešnosti organizacije predstavlja ekipa, zato se številne študije ukvarjajo s preučevanjem, kaj je tisto, kar ekipo in timsko delo naredi uspešno. Gre torej za učinkovitost sodelovanja – tako znotraj ekipe kot tudi med ekipami. Sodelovanje v organizaciji je odsev njene kulture, ki obstaja v vsakem primeru, ne glede na to, ali jo aktivno upravljamo ali ne. Organizacijska kultura namreč v sedanjosti odraža tako preteklost kot tudi pričakovano prihodnost (vizijo) podjetja. Zato je to strateški element, za razvoj katerega je odgovoren CEO skupaj z najvišjim vodstvom. Kadrovsko področje nato z »sidranjem« vrednot in pričakovanih vedenj v procese vodenja in razvoja ljudi aktivno upravlja kulturo v smeri želene.
Kultura in s tem načini sodelovanja med zaposlenimi lahko bodisi spodbujajo bodisi zavirajo razvoj podjetja v smislu prilagajanja okolju in doseganja konkurenčne prednosti, torej pri uspešni implementaciji strategije. V tujini je po raziskavi iz leta 2023 kar tretjina glavnih izvršnih direktorjev (CEO) kulturo postavila na prvo mesto dejavnikov, ki vplivajo na finančno uspešnost podjetja.
V Sloveniji imamo na tem področju veliko razvojno priložnost, saj je bil na letošnji IMD-jevi lestvici konkurenčnosti element odnosov in vrednot najslabše ocenjen (64. mesto od skupaj 69 vključenih držav). Ne zgolj znotraj poslovne učinkovitosti, ampak med vsemi elementi konkurenčnosti. Pri tem v ospredje stopajo predvsem:
- odprtost za spremembe, tveganje, inovacije,
- poklicna etika, integriteta, delovna morala,
- pripravljenost na sodelovanje, poslovna kultura in
- odnos podjetij do menedžmenta, zaposlenih, investicij, razvoja.
Slika: Izvleček iz poročila IMD-ja glede konkurenčnosti Slovenije – poslovna učinkovitost
Vir: https://www.imd.org/entity-profile/slovenia-wcr/
Ambasadorji vrednot in zgled pričakovanih vedenj so vodje.
Raziskava, ki je bila narejena na podlagi več kot 97.000 testiranj vodij, je pokazala, da obstaja pomembna pozitivna korelacija med učinkovitostjo vodje in zavzetostjo zaposlenih. Za vsak decil izboljšanja učinkovitosti vodenja se zavzetost ekipe poveča za najmanj 5 odstotnih točk.
Zavzetost in predanost zaposlenih lahko še dodatno spodbujamo s tem, da v sisteme stimulativnega nagrajevanja poleg »trdih« kazalnikov vključimo tudi »mehkejši« vedenjski del, ki se izkazuje kot skladnost delovanja z opredeljenimi vrednotami in principi. V tako jasnem in transparentnem okolju se je najprej treba lotiti problematičnih vodij, saj ti s svojim zgledom multiplikativno vplivajo na delovanje ostalih zaposlenih.
Razvoj kulture, ki podpira – namesto zavira – učinkovito implementacijo strategije in doseganje zastavljenih cilje, je naložba v zdravje vašega podjetja. Naj bo zdravje vaše organizacije vaša strateška prioriteta.
